Nov razpis za veleposlanike: katera mesta so na seznamu?

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je pred dnevi objavilo interni razpis za pet veleposlaniških mest in za vodjo slovenskega urada v Ramali. Novega vodjo urada v Palestini ministrstvo išče že dlje časa: razpis za to mesto je bil objavljen že lani jeseni, nato pa ponovno julija in oktobra letos. Po smrti Vojka Kuzme pred slabimi tremi meseci ima Slovenija v Ramali tako zgolj začasne diplomatske predstavnike.

Ponovno je razpisan tudi veleposlaniški položaj v Tel Avivu. Ta je bil objavljen že avgusta letos, potem ko se je sedanji veleposlanik v Izraelu Bogdan Batič odločil, da se poleti prihodnje leto predčasno vrne v domovino. Štiriletni mandat bi se mu sicer iztekel šele sredi leta 2028. Kot je mogoče slišati na MZEZ, gre pri Batičevem predčasnem odhodu za osebne razloge.

Več zanimanja kot za vodjo urada v Ramali in za veleposlaniško mesto v Izraelu pa je mogoče med diplomati pričakovati za na novo objavljena veleposlaniška položaja v Sarajevu in v Varšavi. Teh dveh mest na lanskih oziroma letošnjih razpisih ni bilo, saj sta bili rezervirani za kandidata iz politične kvote.

Po zakonu o zunanjih zadevah je lahko vodij diplomatskih in konzularnih predstavništev, ki ne prihajajo iz vrst kariernih diplomatov, največ desetina, torej šest. Trenutno v politično kvoto sodita vodja stalnega predstavništva pri OZN, Ovseju in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju Melita Župevc, ki je bila pred odhodom v tujino državna sekretarka v kabinetu premierja Roberta Goloba, ter Bojan Pograjc, ki se je v času tretje vlade Janeza Janše iz premierjevega kabineta preselil na mesto veleposlanika v Varšavi in mu mandat na Poljskem poteče prihodnje leto.

Razpis za veleposlanika v Sarajevu je objavljen po tem, ko je od kandidature za ta položaj pred dvema tednoma odstopil minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Jevšek, ki bi spadal v politično kvoto SD, se je namreč znašel med četverico kandidatov za veleposlanike, do postavitve katerih je predsednica republike Nataša Pirc Musar izrazila resne zadržke. Veleposlaniško mesto v Varšavi pa naj bi po prvotnih načrtih vladajočih pripadlo Levici. A se mu je ta – menda zato, ker naj njen kandidat ne bi imel potrebnih delovnih izkušenj in naj torej ne bi izpolnjeval zakonskih pogojev – očitno odpovedala.

Na razpisu za vodje diplomatskih predstavništev, ki se izteče 5. januarja, sta tudi dve mesti tako imenovanih letečih veleposlanikov. Gre za veleposlanike, ki tujo državo pokrivajo iz Ljubljane. Trenutno ima naša država zgolj enega letečega veleposlanika, za Portugalsko, ki ga je uvedla po tem, ko je leta 2012 zaprla veleposlaništvo v Lizboni. Po novem naj bi imenovali še letečega veleposlanika, ki bo iz Ljubljane pokrival Kazahstan in Uzbekistan, in letečega veleposlanika, ki bo iz Mladike pokrival Norveško in Islandijo. Doslej je bilo za Kazahstan in Uzbekistan zadolženo slovensko veleposlaništvo v Moskvi, za Norveško in Islandijo pa veleposlaništvo v Köbenhavnu.

Kot smo poročali, je bila med četverico kandidatov za veleposlanike, do imenovanja katerih je predsednica Pirc Musar izrazila zadržke, tudi Ivana Nedižavec Korada, ki jo je na čelo slovenskega stalnega predstavništva pri OECD v Parizu predlagal finančni minister Klemen Boštjančič in bi spadala v politično kvoto veleposlanikov.

Tako kot Jevšek je tudi Nedižavec Korada po razkritju predsedničinih zadržkov soglasje h kandidaturi umaknila, vendar pa mesta vodje stalnega predstavništva pri OECD tudi na tokratnem internem razpisu zunanjega ministrstva ni. Iz tega naši sogovorniki iz diplomatskih vrst sklepajo, da minister Boštjančič vztraja, da ta položaj zasede nekdo iz finančnih krogov in ne karierni diplomat – po neuradnih informacijah si je sicer zunanja ministrica Tanja Fajon na tem mestu želela diplomata Edvina Skrta. Ob tem spomnimo, da je bil finančni minister Boštjančič pri predlaganju vodje stalnega predstavništva pri OECD že dvakrat neuspešen. Pred Nedižavec Korada je namreč na to mesto predlagal ekonomistko Ksenijo Maver, ki pa je iz igre izpadla, ko jo je predsednica Pirc Musar uvrstila na seznam možnih kandidatov za guvernerja Banke Slovenije.